×

To spletišče uporablja piškotke. Z nadaljnjim brskanjem po spletišču se strinjate z našo uporabo piškotkov. Več preberite tukaj »

Kevin Kraus

Herbalifov zaposlenec Kevin Krauss je tekmoval na triatlonu Herbalife zadnjih nekaj let, udeležba leta 2014 pa je bila povsem nova zgodba. Med poletjem se je na vožnji z motorjem z dela domov zapletel v resno prometno nesrečo. Zbudil se je v bolnišnici, povsem zmeden in z močno poškodovano levo nogo. Zdravniki so se trudili z devetimi operacijami, a noge vseeno niso mogli rešiti. 7. junija 2014 so mu morali nogo delno amputirati. Kevinov oče pojasnjuje, kakšen športni zanesenjak je bil njegov sin in da ni mogel niti zamisliti, da se bo moral naučiti živeti z le eno popolnoma funkcionalno nogo. Dneve in tedne po nesreči se je Kevin zalotil v razmišljanju: Zakaj jaz?! Za svojo prihodnost je imel v mislih dve poti – samopomilovanje, dvomi in obžalovanje ali pot, na kateri bi se postavil na svoje noge in se lotil izziva, pri tem pa si dokazal, da zmore premagati še tako zahtevno oviro. Ob podpori družine, prijateljev in sodelavcev je samopomilovanje zbledelo. »Moji sodelavci pri Herbalifu so organizirali fotografiranje, pri katerem so pozirali številni in se fotografirali z več sto ljudmi, s katerimi delam. Ko sem to prejel, me je zelo močno ganilo,« se spominja Kevin. Njegova mama opisuje, kako je bil ob vrnitvi iz bolnišnice neučakan, da bi takoj začel znova hoditi, poleg tega je bil zelo navdušen tudi nad obiskom pri specialistu protetike. Celo svojega zdravnika je močno presenetil, ko se je takoj po namestitvi proteze postavil na noge in začel hoditi z novo protezo. Kevin je bil trdno odločen, da bo končal ta triatlon, in za to še naprej trdo treniral, in to kljub tej invalidnosti. Na dan tekme je bil zelo nervozen, a vse zahtevne priprave so bile vsega vredne. Kot pojasnjuje, je »tekmovanje v triatlonu največji preizkus psihične pripravljenosti. Športnika prav zares pripravi, da se z vsemi napori požene čez mejo fizične bolečine in poišče svojo notranjo moč. Prečkanje ciljne črte na triatlonu Herbalife je bil najbolj čudovit občutek, ki ga nisem občutil že zelo zelo dolgo.« Zdaj si Kevin želi še okrepiti svoje zmogljivosti za naslednji triatlon. »Ne želim, da me ljudje gledajo z mislijo, super, krasno, da se tako trudi. Želim, da me vidijo kot tekmeca in poskušajo ohraniti moj tempo,« še dodaja. »Nikar naj se vam ne smilim. Nič me ne bo ustavilo. Vrnil sem se.«

His mom describes how when he came home from the hospital he was eager to get walking again, and he was also enthusiastic to visit the prosthetic doctor. He shocked his doctor when he got up and started walking on his new prosthetic immediately. Kevin was driven more than ever to finish the triathlon, continuing to train hard for it. On the day of the race, his nerves were high, but all of his preparation paid off. Competing, and then crossing the finish line, was the best feeling he had in a long time. Kevin says he wants to come back even stronger for the next triathlon. He doesn’t want people to look at him and say, “Good for him.” He wants people to see him as the competition that they need to try and keep up with. Most of all, he says he doesn’t want anyone to feel sorry for him, because he’s back.

“Competing in triathlons is the ultimate test of mental fitness. It really forces an athlete to push through that physical pain and find the inner strength."

“Crossing the finish line at the Herbalife triathlon was the best feeling I’ve had in a really long time.”

“I don’t want people to look at me and say, ‘Wow, that’s great, good for him.’ I want them to see me as the competition and try to keep up with me.”

“Do not spend any time feeling sorry for me. Nothing is going to stop me. I’m back.”

“My Herbalife coworkers arranged a big photo session where everyone made signs and took pictures with hundreds of people who I work with. It was so touching to receive that.”

—Kevin Kraus